VLADAJO NAM PSIHOPATI.....

Veliki intervju v časniku NEDELO z avtorjem knjige SAMOOKLICANI dr.Samom Javornikom.....

Naročilo knjige na povezavi https://www.primus.si/samooklicani/ . Več o avtorju na povezavi…. http://www.samojavornik.si/

INTERVJU NEDELO 11.07.2020.....

https://www.delo.si/nedelo/samo-javornik-prica-smo-epidemiji-psihopatije-327899.html

1. Verjetno ste to vprašanje od novinarjev že slišali, pa vendar: koliko od zapisanega v vaši kriminalki SAMOOKLICANI – Krvave sledi HŠP-jevcev ima korenine v resničnosti, v dogajanju pod Alpami? V knjigi na primer omenjate privatizacijo telekomunikacijskega podjetja in primerjave se ponujajo kar same.

Knjiga izhaja iz realnega življenja zavitega v celofan nekoliko drugačne barve in temelji na mnogoterih poslovnih situacijah in karakterjih posameznikov, ki sem jih doživel oz. jih imel možnost spoznati v vseh teh letih, kar se ukvarjam s poslom in financami. Najbolj hecno je, da tista poglavja, ki delujejo najbolj groteskno, temeljijo na dejanskih dogodkih. Najbolj groteskni človeški karakterji so povzeti po osebah, ki živijo med nami, tukaj in zdaj. Poslovnih situacij nisem želel prikazovati v vsej tehnični kompleksnosti, ker bi verjetno zelo hitro izgubil bralce. So pa dovolj nazorno opisane, da bralec dobi občutek, kaj se dogaja v ozadju Potemkinove finančne vasi. Tudi kvazi duhovna scena je povzeta po dejanskih pripetljajih in zapletih. Vedno je seveda dobrodošel še ščepec avtorjevih začimbic. Naj presodijo bralci sami.

2. »Vladajo nam podpovprečni duhovni in finančni plenilci, ki se obnašajo kot tisti bančni ropar, ki se je pred vsakim bančnim ropom namazal z limoninim sokom in bil prepričan, da je neviden,« ste dejali v enem od pogovorov. Je kaj resnice v stari modrosti, da ima narod takšno oblast, kot si jo zasluži in, ali pri nas sploh vidite kakšne (boljše) alternative?

Materialni svet okoli nas je vedno neposredni odraz naših notranjih psihičnih vsebin in ne obratno, kot je prepričana večina. Rodili smo državo s precej polnim karmičnim nahrbtnikom. In ta nahrbtnik sedaj počasi praznimo. Če vse skupaj pogledamo z nekoliko širše perspektive, lahko rečemo, da smo se z osamosvojitvijo zgolj utirili v pozno kapitalistični neoliberalni družbeni ustroj in brez prizivno prevzeli njegov vrednostni sistem: hitreje, višje močneje. Pri tem sta se sprožila dva družbena procesa, ki počasi dobivata obrise epidemije. Prvi je povečevanje obsega korporativne psihopatologije, drugi pa ekstremna rast porabe antidepresivov. Deloma sta procesa povezana. Če nisi materialno super uspešen, veljaš za zgubo. Takšen vrednostni sistem je habitat v katerem se najbolje znajdejo korporativni psihopati. Privlačijo jih denar, ugled, privilegiji in moč. Značilno za te ljudi je, da se skušajo povzpeti nad druge s pomočjo laži, zavajanj, intrig in drugih manipulacij. V zanje ugodnih razmerah se povzpnejo visoko na družbenih in poklicnih lestvicah ter se polastijo vzvodov upravljanja. Soočamo se s pravo epidemijo psihopatije na odgovornih mestih v družbi. Znano je, da približno en odstotek splošne populacije ustreza kliničnim kriterijem za psihopatijo. Manj znan je podatek, da imajo to osebnostno motnjo trije do štirje odstotki ljudi na vodstvenih pozicijah v poslovnem svetu. Še bolj šokantno pa je da, ni večjih karakternih razlik med serijskimi psihopatskimi morilci, ki uničujejo posameznike in njihove družine, ter psihopati na vodstvenih položajih, ki lahko rušilno vplivajo na podjetja in ekonomijo. Razlika je v tem, da znajo slednji svojo patologijo deloma obvladovati in prikrivati. Gre za pretirani šarm, pretkanost, samozavest, zunanji ego in odpornost na občutek krivde ter seveda popolno zaverovanost v svoj prav. Tem ljudem stvari preprosto pripadajo. Delujejo po sistemu: če ne bom vzel jaz, bo vzel nekdo drugi. Bolje, da vzamem jaz. Gre za ljudi, ki se odločajo hitro in pri svojih odločitvah prevzemajo nadpovprečna tveganja. Odločitve so usmerjene v doseganje lastnih koristi, brez upoštevanja družbenih norm, etike in zakonov. Samo poglejte, kaj so korporativni plenilci Sloveniji naredili v prejšnji krizi. Objestnost epskih razsežnosti, ki nam je ukradla dobrih deset let družbenega razvojnega potenciala. Alternativa? Zgodovina nas uči, da se majhne težave civilizacije dajo reševati sistemsko in kontrolirano, velika civilizacijska nabrana nesnaga pa se je zgodovini reševala precej burno. Korporativno psihopatstvo je globalni in hkrati naš lokalni problem. Edini cilj vsakokratne paradržavne korporativne upravljavske strukture je suh pragmatizem, povezan s plenilsko logiko. Redko kdo je še sposoben razmišljati strateško. Paradržavni menedžerji so kot jogurt. Imajo zelo kratek rok trajanja, zato je edini logični odziv – »catch as catch can«. Ste se vprašali kaj želi Slovenija na dolgi rok postati? Kakšna je naša strategija? Jaz sem se, pa nisem našel odgovora. Strategije razvoja nimamo. Če pa ne veš kam pljuješ, ti noben veter prav ne piha. V knjigi Samooklicani, krvave sledi HŠP-jevcev, sem prikazal obrise tovrstnega slovenskega korporativnega sveta, začinjenega s hlastanjem po moči in denarju.

3. Se ljudje po vašem mnenju zavedajo, v kakšnem obsegu bi lahko pri nas govorili o »ugrabljeni« državi ali je udobneje, če vsi skupaj tiščimo glavo v pesek?

Če ne berete časopisov, ste neobveščeni. Če jih berete, ste obveščeni narobe. Sofisticirano in vztrajno poneumljanje ljudi je orodje, ki gre z roko v roki s procesom ugrabitve države. Ljudje ne berejo več. Edini vir informacij so postali spletni portali, ki delujejo po načelu kopiranja tujih novic. Več od treh vrstic prepisanega teksta ljudje ne zmoremo več prebrati. To je idealno gojišče za zelo prikrito vzpostavljanje, ne samo potrošniške ideologije, temveč tudi ideologije množičnega obvladovanja. Za socialnimi omrežji stojijo zapleteni algoritmi samo učeče se umetne inteligence, ki udeležence socialnih omrežij vodi v smer doseganja lastnih postavljenih ciljev. Globalna kriza ni zgolj gospodarska; je rezultat globokih finančnih, socioloških in političnih trendov, ki so jih opisali Marx, Kafka, Orwell in Huxley. Kot je nekdo zapisal: denar lahko kupi hišo, ne more pa kupiti družine. Denar lahko kupi knjigo, ne more pa kupiti znanja. Z denarjem lahko v Sloveniji kupiš vse, razen sreče. Kot družba smo se v kratkem času tako vdali nepravim vrednotam, da kar boli. Če želiš imeti ubogljive in upogljive državljane, jih moraš najprej razbiti na prafaktorje. Neoliberalni kapitalizem je zgrajen na ideologiji individualnega »homo economicusa«, ki hodi po svetu in sprejema same racionalne odločitve, s katerimi povečuje lastno koristnost. Vsak zase, vsi proti vsem. Vsi financarji in ekonomisti na fakultetah širom sveta študirajo iste učbenike. Še več. Fakultete, ki implementirajo programe s pravoverno teoretično podlago, celo dobijo certifikate izvrstnosti. Svet je postal karaoke šov. Ko sem študiral v ZDA, sem bil presunjen nad dejstvom, kako izkrivljeno sliko imamo o Ameriki. Resno sem si zaželel, da njihov način delovanja ne bi prišel k nam. Pa je. V nekaj letih. Če vas zanima kam pljujemo, si poglejte, kaj se dogaja v Ameriki. Najkasneje čez sedem let bomo tam. Ne bo vam všeč.

4. Slovencem v obrambo je vendarle treba priznati, da se podobne svinjarije dogajajo po vsem svetu. Kaj si mislite o pobožnih željah, da bo svet po koronavirusu drugačen, da se bomo začeli bolj zavedati pomena narave, da bomo živeli bolj skromno …?

Ne, ne bomo živeli bolj skromno. Ni krajše stvari na svetu, kot je človeški spomin. Spomnim se leta 2010, ko je svetovna finančna kriza počasi puhtela v zgodovino. Takrat se je po vsem svetu opletalo s krilatico »nove normalnosti«, za katero se je skrivala skesana človeška vest – ja malo smo pretiravali, ampak od zdaj naprej bomo pa skromni in normalni. Ja seveda. V trenutku, ko so se zacelile najbolj boleče rane, smo bili nazaj v starih tirnicah. Vsi strukturni disproporci v svetovnem družbenem ustroju, so danes za mnogokratnik hujši kot so bili takrat. Kapitalizem je kot morski pes. Preživi lahko samo na način, da neprestano raste. Morski pes se ne sme ustaviti, ker mu samo v gibanju sveža morska voda zaliva škrge in mu omogoča dobavo kisika. Podobno je s kapitalistično ekonomijo – mora rasti. Rast pa temelji na neprenehnem dodatnem zadolževanju. Če se rast ustavi, lahko pride do kolapsa globalne Ponzijeve sheme. Staro reklo govori, da ljudje kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, z denarjem, ki ga nimamo, da bi v zavist spravili ljudi ki jih ne maramo. To je motor modernega gospodarstva. In potem marketinški guruji počnejo neprave stvari na nepravi način, samo, da bi nas prepričali, da kupujemo stvari, ki jih v bistvu ne potrebujemo. Ni čudno, da kdo od gurujev, od tega kdaj izgori.

5. Na vašem blogu pišete o enormnih dobičkih nekaterih v času pandemije, medtem, ko »navadni« ljudje po vsem svetu trepetajo za službe. Je v prihodnje pričakovati le še povečevanje neenakosti?

Gospodje, ki sedijo v upravnem odboru ameriške centralne banke FED, ki je mimogrede privatna institucija, so bogati ljudje. Njihovo premoženje znaša med 11mio USD in 30 mio USD. Velik del tega denarja imajo investiranega v delniške trge. In ko vrednost njihovega premoženja na borzi upade za 30%, tako kot se je zgodilo marca letos, odločno odreagirajo. Svet so poplavili z denarjem. A ta denar je naletel na kronično pomanjkanje realnih projektov v katere bi se zapodil. Edini odtočni kanal presežka denarja so finančni trgi. Če je denarja brez materialne podlage trikrat več kot pred desetimi leti, to verjetno pomeni, da je trikrat manj vreden, kot je bil? No in ko se je ta denar pognal za delnicami, so kapitalski trgi zrastli nazaj na izhodiščno raven. Imamo situacijo kavlja 22. Denarja iz obtoka ne bo možno preprosto umakniti, ker bi to povzročilo kolaps finančnih trgov, tega pa vladajoča elita ne sme dopustiti. Kako se potem sploh še kdaj vrniti v ravnovesno stanje? Najbogatejšim se je premoženje povečalo, hkrati pa je v ZDA brez zaposlitve ostalo preko 40 mio državljanov. O konfliktu interesa vladajočih elit nihče ne razmišlja. Od leta 2000 se je premoženje najbogatejšega sloja prebivalcev v ZDA realno povečalo za 125%, realni prihodek pa jim je narastel za 18%, medtem, ko se je najrevnejšemu sloju prebivalstva premoženje upadlo za 30%, realni prihodek pa se je znižal za 3%. Denar dela denar, dela denar…. No, vsaj tu nam je v Sloveniji uspelo ohraniti dostojanstvo. Po podatkih Svetovne banke smo druga dohodkovno najbolj enaka država na svetu. Če še tako razglabljamo, Slovenija je druga najbolj egalitarna država na svetu. Takoj za Dansko. To ni nič kaj hudo narobe, če vemo, da je denar higienik, ne pa motivator. Globalno gledano se bo trend neenakosti končal najverjetneje šele s finančno kataklizmo epskih razsežnosti. Nekoč v prihodnosti. Upam, da čim bolj oddaljeni. Druge poti nazaj verjetno ni. Moderna finančna ekonomija je zgolj kolektivna fikcija, kjer vsi nekako upamo, da za vsem stoji nekdo, ki ve kaj počne in da ima ves ta denar neko materialno pokritje. Napeto bo nastalo v trenutku, ko bo nekdo začel vpiti, da je cesar gol. Malo ste me porinili na temno stran meseca. Nisem pesimist. Daleč od tega. Recimo mi optimist z izkušnjami.

6. Ste uspešen poslovnež, ukvarjate se s prestrukturiranjem podjetij. Kaj je bil motiv za pisanje kriminalke in, kdaj ste našli čas za pisanje?

Odkar obstajajo ohranjevalci zaslona, me vsako jutro, navsezgodaj, ko vklopim računalnik, na zaslonu pozdravi napis: »Bil je dan kot danes, Marco Polo je odšel odkrivat Kitajsko – kaj boš pa ti danes počel?« Sem kreativna duša, ki bi jo pobralo, če bi moral živeti v enodimenzionalnem svetu. Tudi prestrukturiranje podjetij je izrazito kreativen proces. Po naravi sem hiperproduktivnež, ki ga zanimajo mnogotere stvari. Tudi takšne, ki se v malomeščanskem poslovnem svetu naj ne bi ravno spodobile za uglajene gospode. Marcel jr. je nekoč rekel, da če vstaneš tri ure prej, potem ima dan 27 ur. Spim po štiri ure plus, z občasnim razvratom. To je sicer nezdrava navada. Druga zelo priročna življenjska filozofija je, da nikoli ne iščem perfekcionističnih rešitev, temveč zgolj dovolj dobre. To prihrani do 80% časa, ki ga drugi porabijo, da na koncu pridobijo nekaj odstotkov na končnem rezultatu. Moja tretja značajska lastnost je, da sem se naučil hitrega odločanja. To ne pomeni, da se odločam neodgovorno. Opazujem ljudi in ne boste verjeli, koliko časa znajo nekateri porabiti s tem, da štejejo koliko angelčkov se da spraviti na konico bucike. Življenjske izkušnje, ogromno že preigranih scenarijev in situacij, kombinirano s prirojeno intuicijo in ustrezno mero ponižnosti do življenja, človeku omogoča hitre odločitve. Ko se enkrat sprijazniš s tem, da si odgovoren za posledice lastnih odločitev, je lažje živeti sam s sabo. Kreativna poglavja v mojem življenju prihajajo v valovih. Poleg kruto dolgočasnega materialnega življenja, živim še vzporedno življenje, v katerem se dogajajo čarovnije, ki bi očarale vsakega otroka, kako ne bi očarale mene. Enkrat so to temne globine človeške psihe, drugič glasba, tretjič pripovedovanje zgodb…, pa finance, pa predavateljstvo…. Takšen pač sem. Unus mundus – enotni svet materialnega in nematerialnega. Če bi karkoli od naštetega izmaknil, jaz ne bi bil več jaz. Biti menedžer in biti pisatelj nista tako hudo ločena svetova. Oba morata biti vrhunska pripovedovalca zgodb. Menedžer lahko samo skozi svojo verodostojno zgodbo prepriča ljudi, da mu sledijo v skupni projekt, pisatelj pa v svoji knjigi od strani do strani bori boj na požiralniku. Na vsaki strani knjige mora bralca prepričati, da se loti naslednje. Oba morata biti verodostojna. Poceni triki ne primejo. Knjiga Samooklicani je nastala spontano. S svojo raziskovalno žilico sem pokukal v oba svetova: materialno finančni in v duhovni svet. Še več. Izgradnjo slovenske puhloglave HŠP-jevske scene sem spremljal praktično od začetka. Delno mi je krojila življenjsko usodo. Sam sebe sem ves ta čas razumel kot izjemo, ki potrjuje pravilo. V duhovni svet sem pripotoval z nekaj zamude. Spoznal sem, da se oba svetova, razen zunanje podobe, prav hudo ne razlikujeta. Govorimo seveda o instant duhovnosti. Če ob strani pustimo častne izjeme, je oboje eno samo hlastanje za denarjem, močjo in privilegiji. Unus mundus – enotni svet. Čas je bil, da nekdo o tem kritično spregovori.

7.Zaključili ste diplomski študij psihološke astrologije ter diplomirali s tematiko karma v horoskopu, napisali pa ste tudi dve knjigi na to temo. Od kod pri vas zanimanje za astrologijo?

Vse izvira iz velikega začudenja nad delovanjem kapitalskih trgov s katerimi sem se ukvarjal v delu svoje kariere. Toliko brihtnih in sposobnih ljudi, ki v življenju počnejo takšne neumnosti!? Kaj je tu narobe? Vsi smo bili oboroženi s tehničnim znanjem, vsi smo se učili iz vrhunski učbenikov, potem pa katastrofa! Leto 2008, ko so vsi ti pametni ljudje izgubili polovico premoženja strank, me je predramilo. Ugotovil sem, da je tehnična superiornost potreben, ne pa zadosten pogoj za uspeh na kapitalskih trgih. Tam kjer večini spodleti, je področje lastne psihe. In sem se lotil vedenjskih financ. Ampak to področje je precej instant, obravnava posledice, ne pa temeljnih vzrokov. Začel sem iskati resnične vzvode. In mi nekega dne žena pokaže astrologijo. Ne bom lagal, astrologije na začetku nisem preveč resno jemal. Ampak, ko sem zagledal izrisan horoskop in začel razumevati arhetipsko simboliko, me je prešinilo – horoskop je v bistvu bilanca stanja posameznika, ki kaže na njegove razvojne potenciale. Kot finančnemu analitiku mi je bil postalo jasno, v čem je lahko dodana vrednost psihološke astrologije. Ko sem priključil še Jungovo globinsko psihologijo, sem spoznal, da gre za orodja, s katerimi bi lahko raziskoval svet okoli sebe. Kljub temu je bila določena mera skepse še vedno prisotna. A ko sem se v vsebino dovolj poglobil in so se izkušnje nabrale, sem se prepričal, da gre za vrhunsko orodjarno za proučevanje človeške psihe. Nezavedni del človekove psihe je neverbalen in zahteva arhetipsko simboliko za sporazumevanje. Vedno znova sem presenečen, ko me proces divinacije skozi horoskop povleče v temne globine človekove duše. Horoskop je orakelj s katerim lahko vzpostavimo kontakt z nezavednim. Da ne bo pomote. Tako kot obstaja ogromno menedžerskih modelov, tako obstaja ogromno divinacijskih orakljev. Kateri je boljši? Najboljši je tisti, ki je uporabniku pisan na kožo, ljudje smo pač različni. Na področju psihologije mi je blizu psihološka astrologija v ekonomiji oz. financah pa t.i. »value based management«. Oba modela delujeta na najbolj prvinskih arhetipih. Drugemu bo bližje kaj drugega. Nič narobe.

8. So ta znanja koristna v poslu? Ali – se že vnaprej opravičujem za laično vprašanje – je drugače, če človek sklepa posle z vodnarjem ali z nekom, ki je rojen v znamenju rib? Vam kaj pomaga oziroma koristi, če izveste rojstni datum potencialnega poslovnega partnerja ali nasprotnika?

Ne. Psihološka astrologija in globinska psihologija nista namenjeni temu, da bi skozi ta orodja iskal boljša pogajalska izhodišča temelječa na partnerjevih šibkostih. To bi bilo neetično. Ne rinem v horoskope drugih, razen, če jih to zanima. Z vsakim poslovnim partnerjem, s katerim sklepaš posel, gre prvinsko za unikaten preplet energij dveh posameznikov. Če razumeš, kako delujejo arhetipi, ti to omogoča, da lažje razumeš osebo na drugi strani. To pomaga pri vzpostavljanju partnerskega odnosa. Ljudje smo različni, a zdrav partnerski odnos mora v vsakem primeru predstavljati »win - win« razmerje, v katerem vsaka stran dobi del željenega. Enkrat več, drugič manj. Zanimive so zgodbe rimskih cesarjev. Najprej je bilo moderno, da so po stenah svojih domov dali naslikati lastne horoskope. Ko so ugotovili, da lahko nasprotniki poznavanje horoskopov uporabijo proti njim, so začeli po stenah slikati neprave horoskope, da bi prevarali nasprotnike. Moje življenjsko poslanstvo je graditi vzdržne poslovne zgodbe in odnose, za to ne potrebuješ horoskopov. Manj je včasih več. Dobiš pa skozi psihološko astrologijo zelo pretanjen občutek za presojo človeških karakterjev.

9.»V okviru Inštituta za duhovno rast AZRA, vam bomo razkrili, kako utišati neskončno brbotanje vaših misli, kako se znebiti negativnih misli in skrbi ter začnite uživati v notranjem miru in jasnem razmišljanju. Nehajte si po nepotrebnem beliti glavo, raje preprečite, da bi negativne in odvečne misli zasedle vaš um,« obljubljata v romanu vaši knjižni junakinji Azra in Lea. V knjigi obračunate z instant duhovnostjo, za katero pravite, da je hkrati blagor in hudič modernega časa. Lahko to misel malo podrobneje razložite?

Blagor zato, ker se imajo ljudje s kom pogovarjati, hudič pa zato, ker nekateri zlorabljajo zaupanje, ki jim ga nakloni stranka. Vse skupaj je zelo zanimiv fenomen. Nezavedno je nestrukturirana psihična energija, ki obvladuje 95% našega delovanja. Na področjih, ki so misteriozna in jih težko strukturiramo, se prej ali slej pojavi fenomen črednega nagona. Primer. V medijskem prostoru se pojavi ideja, da so to leto moderna krila vijolične barve. Zakaj? Pač so! In poglejte. V roku enega meseca vse gospodične nosijo vijola krila. Gospe, ki nosijo rdeča ali modra krila so tretirane kot nemoderne. Zakaj že? V zgodovini človeštva je bilo najbolj nevarno, če se posameznik odstopal od večine. Takšni so nevarni! In takšni so pogosto končali na grmadi. Na slovenski grmadi je v povprečju zgorela gospa, stara okoli 48 let, z rdečimi lasmi. Danes nas je idolatrija kapitalizma pripeljala do tega, da vse svoje težave želimo rešiti na instant način. V treh korakih do prvega milijona. V štirih korakih do idealne postave. V petih korakih do razsvetljenja. V treh korakih iz izgorelosti. In ker je duhovno področje tako nestrukturirano, ljudje pa si želimo hipne odrešitve, smo lahek plen samooklicanih gurujev, ki nam ponujajo instant rešitve. Obljubijo nam lepo prihodnost za katero se nam niti potruditi ni več treba. Počakamo in bo. Vstopiti v terapevtski odnos z osebo, ki je sama psihično ranjena, lahko pripelje negativnega programiranja in onesnaževanja človeške psihe s terapevtovimi kompleksi. Terapevt in stranka se lahko nezavedno zapleteta v nezdrav transfer in kontra transfer. Pa še nekaj. Tam kjer ni strukture in se v pacientih zbudi arhetip odrešujočega šamanskega terapevta, denar ni več vprašanje. Za otroke, hišne ljubljenčke in šamane smo pripravljeni plačati. Kolikor je pač potrebno. Epidemija kvazi duhovnosti je presegla vse meje. V romanu Samooklicani je nakazano, kakšen je uspešen kvazi duhovni poslovni model. Azra in Lea postavita zmagoviti damski gambit. Ljudje, ki so drugje v življenju neuspešni, pogosto postanejo terapevti. »Dober psihoterapevt je za vsakim vogalom«, reče Bog in zemljo naredi okroglo. Bodite selektivni in previdni. Seveda ne spadajo vsi v to kategorijo.

10. Ste tudi mojster Usui Reiki 3. stopnje in mojster mitološkega tarota. Se kdaj »posvetujete« s kartami in, ali vas vaši bližnji pogosto prosijo, da jim odstrete tančico prihodnosti?

No, pa smo naleteli še na en stereotip povezan z astrologijo – napovedovanje prihodnosti! Prava psihološka astrologija je vse prej kot to. Ljudje smo edina bitja na tem planetu, ki smo sposobni razmišljati o lastni dolgoročni prihodnosti. Hec pri tem pa je, da smo pri vpogledovanju v lastno prihodnost popolnoma disfunkcionalni. Vsakič, ko razmišljamo o prihodnosti, bo to razmišljanje bolj ali manj izkrivljeno. V prihodnosti se vsi vidimo lepši, bolj bogati, suhi, lepi, zdravi in srečni in to nam daje življenjski zagon. Edina skupina ljudi, ki se v prihodnosti ne vidi lepše, boljše in bogate, so klinično depresivni ljudje. Tem so v preteklosti izvajali lobotomijo, jim uničili čelni možganski reženj, ki nam omogoča razmišljanje o prihodnosti. In tu je bistvo vsega. Ves moderni marketing temelji na našem hlastanju za lepšo prihodnostjo. Kupujete zobno pasto, ki bo vaše zobe naredila popolnoma bele? Kremico, ki bo izbrisala starostne gubice? Dietetično hrano, ki bo stopila baročne obročke okoli pasu? Če vam vaš duhovni guru razloži, da boste v prihodnosti lepši, bolj bogati, suhi, lepi, zdravi in srečni, je v celoti pokril vaša pričakovanja. Popolna kombinacija. Psihološka astrologija je svetlobna leta oddaljena od te instant navlake. Cilj psihološke astrologije ni napovedovanje. Uporabljamo jo za spoznavanje samega sebe, razvojnih potencialov in področij življenja, kjer smo soočeni z večjimi izzivi. Ali pa kot orodje s katerim lahko pomagamo ljudem, ki si tega želijo. »Spoznaj sebe, a ničesar preveč«, piše na vhodu v preročišče Delfi. Psihološka astrologija je kot sekira. Zahteva ponižnega človeka. Lahko si z njo stešeš lepo barčico in se odpraviš na prečudovito potovanje. Če pa jo uporabljaš po nemarnem, si lahko kaj hitro odsekaš prst.
Kako lahko ljudje v poplavi različnih gurujev in duhovnih zdravilcev ločijo zrnje od plev? Kako vedeti, kdaj imamo opravka z nekom, ki se na stvari res pozna in, kdaj s šarlatanom, ki nam bo naredil več škode kot koristi?
Jung se je precej ukvarjal s to dilemo. Njegov zaključek je bil, da je za psihoterapevta ključno, da gre za zrelega, stabilnega, integriranega človeka z veliko življenjskimi izkušnjami, ki izkazuje ponižnost do življenja. V vsakem duhovnem svetovanju je prisotna dvojna past. Terapevt v klientovem nezavednem sproži arhetip »preroka« kot brezprizivne avtoritete, zaradi česar ga prične doživljati kot moralno avtoriteto, ki se ji je v svoji stiski pripravljeni v celoti podrediti. Hkrati se lahko v terapevtu, skozi občutek popolnega obvladovanja klienta, sproži občutek vsemogočnosti, ki praviloma vodi do hubrisa v obliki zaverovanosti v lastno nezmotljivost in vsemogočnost. V procesu divinacije na klienta prežijo tudi kognitivne in čustvene vedenjske pristranosti, ki sta jim terapevt in klient nezavedno podvržena. Izogibajte se vsevedov, ki vam bodo ponudili rešitev, še preden boste postavili vprašanje. To so ljudje, ki so podlegli iluziji kontrole. Iluzija kontrole je nagnjenost terapevtov, da močno precenjujejo lastno sposobnost kontrole nad dogajanjem. Nekompetentneži niso sposobni prepoznati lastne nekompetence, ker bi za to, da bi prepoznali lastno nekompetentnost, potrebovali ravno kompetenco, ki je ne premorejo. Z malo ustrezne pozornosti boste takšne ljudi hitro prepoznali in se jim izognili.

11. Vaši prvi dve knjigi sta bili astrološki, tretja je kriminalka. Ali lahko pričakujemo tudi četrto in, v katero smer vas bo zaneslo?
Ne želim biti stereotipen pripovedovalec zgodb in zapasti v past ustvarjanja franšize. Trenutno svojo kreativnost živim skozi pripovedovanje zgodb, ki so pritegnile mojo pozornost. Naslednja tema, ki me trenutno okupira, je povezana s fenomenom, ki se mu reče vojna. Nastaja zgodovinska pustolovska epopeja povezana z drugo svetovno vojno. Upam, da mi jo bo uspelo dokončati. V mislih imam še dve področji, ki me zanimata, a to je še zelo daleč.

12. Ste tudi vodja glasbene skupine FolkRola. Kaj vas še sprošča, kako uživate v prostem času?

V bistvu je moje življenje prosti čas. Imam privilegij, da se lahko v življenju ukvarjam s stvarmi, ki me zanimajo in kreativno zadovoljujejo. Poslovna, glasbena, predavateljska, strokovna in pisateljska žilica se prepletajo in druga drugo vzpodbujajo. Da pa ne bil preveč enostranski, sem se kot naravni taktilni imbecil, naučil še osnov badmintona, da se malo globoko nadiham. Pa Šmarna gora mi je kotiček za odklop.